BLAZNO RESNO ZADETI
 tekst:
Mateja Oman |
Mladinske in otroške pisateljice Dese Muck
najbrž ni treba posebej predstavljati; zapišimo le, da je v zadnjem
desetletju napisala in objavila kar pet mladinskih romanov (od kriminalno-pustolovskega
in romantično-grozljivega do sodobno-sentimentalnega), prvenec za
odrasle-Panika, ter niz krajših poučnih mladinskih romanov pod skupnim
naslovom Blazno resno o…, v katerih je spregovorila o spolnosti, zasvojenosti,
slavi, popolnosti in šoli; prvi med njimi, Blazno resno o sesku, je
doživel že četrti ponatis in je bil preveden v nemščino, drugi, Blazno
resno zadeti, pa drugi ponatis.
Nepretenciozen, vendar poučen roman iz niza "blazno resnih"
romanov, ki skušajo odgovoriti na vprašanja, ki si jih na svoji življenjski
poti zastavlja prenekateri mladostnik, je pisateljica objavila leta
1996 in z njim v hipu osvojila mlado bralstvo. Zgodba, napisana na
način prvoosebne pripovedi, je preprosta; Desa Muck, predmestna gospodinja,
mati dveh otrok in priložnostna pisateljica, se odloči napisati knjigo
o zasvojenosti z drogami med mladimi. Po naključju spozna Žužo, petnajstletno
zasvojenko in begavko, in Žuža ji naslednja dva meseca greni življenje,
kajti k njej se zateče vedno, kadar jo preganja policija; zaradi obiskov
sumljivega dekleta se od Dese odvrne celotna soseska; v krizo zaide
tudi njen zakon - najprej zaradi Desinega moža, ki nasprotuje temu,
da bi pod streho vzeli mlado zasvojenko, pozneje zaradi Desine zaljubljenosti
v Žužinega očeta Mira; povrh vsega Žuža v Desin dom pripelje še prijateljico
Leno, da bi se tam odvajala heroina in s tem pripomogla k verodostojnosti
njenega pisanja. Zmešnjavo reši deus ex machina v podobi policijskega
inšpektorja, ki umiri na koncu že skoraj kaotično situacijo. Konec
je-kot se za mladinski roman spodobi-vzpodbuden,preprosto rečeno-srečen.
Desa dokonča knjigo, ugotovi, da zakon z Maksom in vsakdanje gospodinjske
obveznosti vendarle niso tako slabi, in se celo pobota s sosedo Rezko;
Žuža in njena prijateljica Lena (zdaj rešena odvisnosti) bosta nadaljevali
šolanje in med šolskim letom nadomestili zamujeno, Žužina mama Cvetka
pa se bo morda ločila.
Blazno resno zadeti ni le besedilo o problematičnosti današnjih mladostnikov
s poudarkom na narkomaniji (kakor sicer radi razumemo taka besedila),
temveč tudi razkrinkava navade njihovih staršev, njihove vedenjske
vzorce, medsebojno komunikacijo, partnerske in družinske odnose…-tisto
torej, s čimer se odrasli mnogokrat ne morejo pohvaliti, vse to pa
na način, s katerim jih vidijo današnji mladostniki.
Roman je do nedavnega kraljeval na mnogih knjižnih policah, 11. septembra
2004 pa je Desa Muck s krstno uprizoritvijo v Prešernovem gledališču
zgodbo prikazala tudi na odrskih deskah.
Najpomembnejši sta za nas najmlajši junakinji-Žuža in Lena. Vlogo
Žuže je režiserka zaupala Nini Rakovec in Nataši Roblek, vlogo Lene
pa Neni Močnik in Petri Krištofelc. Žuža in Lena sta prijateljici,
ki sta se, prva z mehko drogo, druga pa tudi s trdo, začeli "zadevati"
iz na prvi pogled povsem različnih, v resnici pa povsem enakih vzgibov;
iz želje po uveljavitvi, dokazovanju pa tudi po užitku, sproščanju
in sreči. Toda izbrali sta napačno pot. Kje se ta lahko konča, Desa
Muck nazorno prikaže prav z vpeljavo Leninega lika-kot opozorilo in
svarilo pred dnom, ki bi ga nekega dne lahko dosegla tudi Žuža.
Sicer pa Žužino mamo Cvetko v predstavi odigra Mojca Partljič, ki
se pokaže kot tabletomanka in je skorajda šolski primer žene in matere,
ki s samoprevaro ("Otrok vendar mora imeti očeta!") kljub
nasilju v družinskem krogu vztraja v zakonu; Žužinega očeta, kot del
slovenske folklore, ki se vrti v začaranem krogu alkoholnih hlapov,
nenehnih kesanj in odpuščanj, izvrstno uprizori vedno odlični Peter
Musevski; Desa Muck se pojavi v vlogi gospodinje, ki skuša zakonsko
in življenjsko monotonijo rešiti s pobegi v shrambo, hladilnik ali
na poljane gospodinjskih opravil; njenega moža Maksa v predstavi odigra
Tine Oman, kot sicer neškodljivega zakonskega partnerja, vendar nekoristnega
televizijskega fanatika; Vesna Jevnikar pa se pojavi v vlogi sosede
Rezke, ki je utelešenje naivnosti pa tudi žlehtnobe. Stranska, vendar
kljub temu pomembna vloga inšpektorja je bila zaupana Matjažu Višnarju.
Klasična dramska igra je začinjena z nekaj glasbenimi vložki, kjer
se zelo izkažeta tako Nina Rakovec kot tudi Nataša Roblek, ki je govorno
sicer nekoliko slabša.
V celoti je predstava Blazno resno zadeti zelo poučna in obenem zabavna,
zato menim, da je napis na gledališkem listu popolnoma utemeljen-na
njem namreč piše:
MINISTER ZA ZDRAVJE PRIPOROČA OGLED PREDSTAVE. |
|
